Vsi, ki smo starši, se še kako zavedamo, da bomo imeli kar nekaj resnih pogovorov z svojimi otroki in da ne bo vedno lahko, tako za nas kot tudi zanje. Pri nas je najstnica dobila prve akne in se o tem ni želela pogovarjati. Tako sem bila potisnjena v kot, ker nisem vedela, kako se ji naj približam in ji svetujem.

Ko najstnik pride v obdobje, ko ima akne, se po navadi zapre vase, ker se takrat v svoji koži ne počuti dobro. Takrat mu je nerodno in se o teh stvareh noče pogovarjati. Tako je moja hčerka preživela vsak dan več v kopalnici in prekrivala svoje akne z raznimi kozmetičnimi izdelki. Ko sem jo opazovala, se mi je smilila, a kaj, ko se ni želela pogovarjati, da bi ji lahko razložila, da je to za njena leta čisto normalno in da bo minilo. 

Ker sem čez čas opazila, da so njene akne vse pogostejše in da potrebuje pomoč, nisem bila več tiho, ker se je šlo za njeno zdravo kožo. Tako sem ji predlagala dermatologa, ker sem sama priznala, da se na akne ne spoznam in da je boljše, da ji sam dermatolog pove, kaj naj uporablja, da bo akne pozdravila. Seveda pa ni vse v kremah, kajti moraš najprej pomisliti, zakaj akne nastajajo. Ti lahko zdraviš že nastale akne in jih tudi uspešno pozdraviš, nastala pa bodo nove in nove.

Tako sem jo komaj prepričala, da gre do dermatologa. Ko sva obiskale dermatologa, je najprej v ordinacijo poklical njo, potem pa je poklical še mene. Seveda, se je dermatolog zavedal, da je hčerka še mlada in da potrebuje starševsko podporo. Sama pa sem bila vesela, ker sem od njega točno slišala, kakšna navodila je dobila in kakšne kreme morava kupiti. 

Tako sva končno našli skupni jezik, da končno pozdraviva njene nastale akne, ki so vplivale na njeno samopodobo.  …