Moja nosečnost je potekala čisto normalno dokler enkrat nisem dala urina. Preko urina  mi je bila ugotovljena sladkorna bolezen. Tisti dan sem bila čisto šokirana, bolj ko sem spraševala ginekologinjo, da bi morali ja biti kakšni znaki, jaz pa sem se počutila fantastično in nisem imela čisto nobenih znakov, ki bi kazali, da bi lahko bila sladkorna bolezen pri meni. Ginekologinja mi je razložila, da se tudi to zgodi, da šele preko urina v nosečnosti ugotovijo sladkorno, prej pa nosečnice ne opazijo nobenih znakov.

Ker sem bila praktično na meji, mi je bilo predpisano zdravo prehranjevanje in gibanje. Ker sem se pošteno prestrašila, da bi lahko moja sladkorna bolezen škodovala otroku, sem prebrala par knjig in celo nosečnost pošteno pazila kaj sem jedla in da sem se gibala vsak dan. Tako sem hodila na sprehode in plavat, jaz sem se resnično počutila dobro, ne vem kaj bi bilo, če pa preko urina ne bi videli, da je raven sladkorja pri meni visoka, ker sem od nekdaj rada jedla mastno ni sladko in bi v nosečnosti to sigurno jedla še bolj. Tako sem vso to hrano omejila in si delala 5 obrokov dnevno, da sem imela med obroki dve uri pavzo. 

Moja nosečnost je tako minila brez zapletov, ki jih sladkorna bolezen lahko prinese, rodila sem prelepega sinčka, res je da je imel kakšen kilogram preveč, vendar pri tem ginekologi niso komplicirali, meni to ni bilo všeč, ker vem, da ni dobro, da je otrok pretežek. Oni so rekli, da na to ni vplivala sladkorna bolezen, jaz pa še danes nisem prepričana v to. Kajti bil je pretežek in sigurno se nekje skriva vzrok za to.

Moj porod je naporen in težek, rodila sem po naravni poti težkega otroka, da pa bi temu prisostvovala sladkorna bolezen pa niso nikoli potrdili. …