Vsak ima svoj rojstni kraj in tako je Rogaška Slatina moj rojstni kraj. To je kraj, ki moje srce napolni z toplino in ga ogreje. Že kot 18 letnica sem zaradi šole zapustila ta kraj in nadaljevala šolanje v Ljubljani, kasneje sem se vpisala na faks v Ljubljani in tako je Rogaška Slatina bila zame skoraj pozabljena, kajti nisem in nisem se uspela vračati v ta prelepi kraj. Bila sem pravzaprav srečna po eni strani, da sem ga zapustila, kajti tako sem se izoblikovala in postala jaz, nikoli si ne bi odpustila, če tega ne bi naredila.

Res je Rogaška Slatina zame rojstni kraj in lepa mi je in ko se vrnem me napolni z toplino, ampak vseeno ne bi nikoli za stalno živela v njej. Premajhna mi je. Moti me to, da ljudje vse vedo o tebi in ti nič o njih, hitro te nosijo po zobeh, če je zate življenje prelepo, kajti življenje mora biti težko, tako se mi zdi da diha Rogaška Slatina zame, ne vem zakaj, vendar vedno dobim ta občutek, da je življenje težko, če ostanem predolgo. 

Moram priznati, da po treh dneh moram iti, kajti ta energija me objame in postanem utrujena, brez volje in moči, pa čeprav se zelo rad vračam, kajti Rogaška Slatina bo zame vedno lepa in nekaj več, ljudje pa so tisti, ki mi niso všeč. 

Včasih se vprašam, kakšno bi bilo moje življenje, če ne bi šla v svet in bi Rogaška Slatina ostala moj dom celo življenje. Takrat sem zadovoljna, da sem se odločila in odšla, ker danes poznam ta občutek sreče, sproščenosti, veselja, ki je zunaj v svetu in to ne bi zamenjala za to, da bi bila Rogaška Slatina moj edini dom. Spoznala pa sem tudi moža, ker sem šla v svet in presrečna sem, da ga imam. …